Matematika je eden tistih univerzalnih učnih predmetov, s katerim se srečujemo na vseh stopnjah izobraževanja in tudi pri vseh smereh. Če že ne s splošno matematiko, pa vsaj s katero od njenih vej, na primer s statistiko. Inštrukcije matematike so zato lahko s stališča inštruktorja izjemno pestre – enkrat uči osnovnošolce, drugič študente, enkrat hodijo ti na elektro, drugič na družboslovno smer.
Inštrukcije matematike ravno tako dokazujejo, da matematika ni preprosta, sicer z njo ne bi bilo toliko težav. Gre namreč za znanost, ki izhaja iz narave in je vsaj na začetku popolnoma realna ter jo lahko razumemo s primeri iz vsakdanjega življenja, ki so povsod okoli nas. V takšnih primerih inštrukcije matematike še niso toliko potrebne. Kasneje pa postane matematika v očeh marsikaterega dijaka in študenta nekaj tako teoretičnega, da tega sploh ne more razumeti. Ko je pri razlagah in izpeljavah formul nemogoče uporabljati primere iz življenja, postane matematika slej kot prej učenje na pamet, hkrati pa so potrebne še inštrukcije. Ne razumete, čemu naj bi bili namenjeni logaritmi? Potem se pravila naučite na pamet. Pogosto drugače žal pač ne gre.
Inštrukcije matematike se najbolj pogosto začnejo prav z logaritmi, torej nekje v drugem letniku srednje šole, nato pa se nadaljujejo vse do konca izobraževanja. Na srečo pa marsikomu ena veja leži bolj kot druga. In če takrat, kadar so v srednji šoli potrebne inštrukcije, ugotovimo, da nas na fakulteti čaka zgolj eno leto statistike ali eno leto logike, je veliko lažje. Kadar se zahteva več, pa bodo inštrukcije matematike seveda več kot dobrodošle tudi v prihodnje.