Vsi približno poznamo poklic avtomehanika in vemo, da je njegova naloga popravilo oziroma servisiranje avtomobilov in drugih motornih vozil. Se pa precej manj zavedamo, kako zelo se je ta poklic v zadnjih letih spremenil in kaj vse zahteva od nekoga, ki mu je predan.
Če so nekoč avtomehaniki bolj ali manj popravljali motorne dele, menjavali zavore in druge dele avtomobila, pa mora v novi dobi avtomehanik znati precej več. Nekateri v šali rečejo, da so postali zdravniki za avtomobile in so tudi precej manj umazani kot nekoč. Zasluga gre seveda napredku v tehnologiji.
Računalniški sistemi na vsakem koraku
Pametne naprave so vstopile v naš svet in brez njih si danes praktično ne znamo predstavljati življenja. Tudi tehnologija na področju avtomobilizma je močno napredovala. Vozila so pod vse večjim računalniškim nadzorom, v zadnjem času pogosto tudi električna.
Če je nekoč avtomehanik vozilo v delavnici dvignil z dvigalom in se oborožil s kopico različnega orodja, pa je danes prvi korak navadno kar prenosni računalnik, ustrezen kabel in pregled diagnostike. To seveda pomeni, da avtomehanik danes potrebuje veliko dodatnega znanja, za katerega pred leti ni bilo potrebe.
Česa se mora avtomehanik naučiti?
Generalno gledano je za poklic avtomehanika treba končati 3-letni poklicni program, kjer se osvoji vsa zahtevana znanja vključno s praktičnim poukom. Pred leti je bil izobraževalni program usmerjen v spoznavanje delovanja motorja, strojništvo in uporabo različnih orodij ter nekaj elektrike.
3-letni poklicni program vključuje tudi praktični pouk.
Danes pa mora avtomehanik osvojiti tudi določena druga znanja, ki mu pomagajo na njegovi poti kasneje, ko se zaposli. Bistveno je, da pozna vse osnove delovanja različnih motorjev in principov, po katerih delujejo. Poleg poklica avtomehanika imamo tudi avtoserviserja. Poznamo pa tudi nadgradnjo osnovnega izobraževanja v poklic avtoservisernega tehnika.
Avtoserviser ali avtomehanik?
Medtem ko si nas večina zna predstavljati, kaj vse so zadolžitve avtomehanika, pa morda nekaj manj vemo o avtoserviserju. Avtomehanik je seveda zadolžen za popravilo motorja, gibljivih sklopov avtomobila, menjavo zavornih ploščic, merjenje tekočin v vozilu in njihovo menjavo ter za ugotavljanje in odpravo različnih napak.
Delo avtoserviserja pa se razlikuje v tem pogledu, da je zadolžen za oceno škode in različnih pomanjkljivosti, izvedbo rednih servisnih del, naročilo različnih delov iz skladišča, vzdrževanje pnevmatik in podobno. Za oba poklica velja, da sta zelo perspektivna in zajemata tri leta šolanja.
Avtomehanik: poklic, ki ne bo izumrl
V medijih velikokrat preberemo, da nekateri poklici izumirajo, saj je potrebe po njihovih storitvah vse manj, a to nikakor ne velja za poklic avtomehanika. Z določenimi posodobitvami in nadgrajevanjem znanja ter spremembami učnega procesa bo avtomehanik vedno potreben.
Avtomehanik se mora stalno spoznavati z novimi tehnologijami.
Avtomobilska industrija se vse bolj nagiba v »zeleno« in v tem pogledu je pričakovati nadaljnje naraščanje števila električnih vozil na naših cestah. To pomeni tudi, da se bo nekoliko zmanjšalo obiskovanje klasičnih delavnic za popravilo avtomobila, ki je gnan z motorjem na notranje izgorevanje. V nobenem primeru pa jih še ne bo kmalu zmanjkalo.
Nevarnosti poklica avtomehanika
Omenjen poklic s seboj prinaša določene nevarnosti, zato se mora avtomehanik zavedati posledic in poznati vse potrebne zaščitne ukrepe. Delo z električnimi in pnevmatskimi orodji, ki povzročajo tudi precej hrupa, lahko poškodujejo sluh. Pri delu s temi orodji prihaja tudi do visokih obratov in močnih sil, ki lahko poškodujejo človeka.
Delo v delavnici včasih zahteva prižiganje in testiranje motorja, kar s seboj prinaša strupene pline. V tem primeru se na izpuh vedno namesti napravo za odvajanje plinov iz prostora. Tu so še različna čistila, goriva in topila ter kislina iz akumulatorja. Poklic avtomehanika je tudi fizično naporen, zato je treba za dvigovanje bremen vedno uporabiti vso strojno opremo, ki je za to na voljo, in izvajati dela v položaju, ki kar najmanj obremenjuje hrbtenico.